torek, 23. november 2010

VAJA 03



V času, ko se je internet resnično dobro razvil, so nastali tudi prvi spletni brskalniki. Posledice tega so bile, da so začele nastajati prve spletne strani. Da lahko spletna stran normalno deluje in je prikazana potrebuje brskalnik znanje o kodiranju. Poznamo več vrst kodiranj. Vsaka spletna stran ima zapisano, v katerem kodiranju se bo prikazala. Najbolj razvito in znano je ASCII kodiranje. Le ta uporablja 7-bitni nabor znakov, ne podpira pa šumnikov. Ker kmalu niso bili zadovoljni s tem, so pričeli izdelovati boljše kodiranje. Nastal je standard UTF-8. Vsak znak imenovanega kodiranja je zapisan z 1 do 4b. Kot vsako kodiranje ima tudi ta nekaj slabih in dobrih lastnosti. UTF-8 lahko prikaže oziroma prekodira vsak Unicode znak,  ampak pogosto potrebuje več prostora.



Zapis v ASCII kodi MATEJ RAKAR v dvojiškem in šestiškem

Dvojiško-desetiško-šestiško
M-01001101    -4D

A-01000001    - 41

T-01010100     - 54

E-01000101     - 5

J-01001010      - 4A



R-01010010   -52

A-01000001   -41

K-01001011   -4B

A-01000001   -41

R-01010010   -52



Ob spreminjanju kodiranja spletnih strani v brskalniku se dogaja naslednje.  Za prikaz sprememb sem izbrskal tekst na spletni strani sedaj pa bom spreminjal kodiranje in opazoval spremembe.



Kodiranje: SREDNNJEEVROSPKSKO (WINDOWS - 1250)


Pri tem kodiranju so prikazani vsi znaki pravilno.

Kodiranje: UNICODE(UTF-8)


To kodiranje ne podpira določenih znakov, zato naredi kar je vidno iz slike.



Kodiranje: SREDNJEEVROPSKO(ISO-8859-2)


Izbrano kodiranje ne pozna vseh znakov, (š,ž), zato izpiše drugačen znak.



Kodiranje: Korejsko(EUC-KR)

Za ispis nekaterih znakov je uporabil čudne simbole. Največkrat  nadomeščajo šumnike.



Ni komentarjev:

Objavite komentar