OSI MODEL
Osi referenčni model ang(Open Systems Interconnection) vsebuje pravila, kako morata komunicirati dva sistema. Pravila referenčnega modela opisujejo, v kakšnem vrstnem redu in kako se podatki prenašajo od pošiljatelja do prejemnika. Pretok podatkov poteka skozi sedem slojev. Vsak sloj ima svojo točno določeno nalogo, ki služi, da se podatki prenašajo pravilno.
1. Aplikacijska plast: vmesnik med uporabnikom in OSI modelom. Tu so definirani protokoli za elektronsko pošto, svetovnega spleta, prenašanje datotek, časovni protokol. Odgovoren je za prepoznavo sogovornika in sinhronizacije komunikacije.
2. Predstavitvena plast: zagotavlja različne načine kodiranja in sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Pretvarja podatke, poslane po omrežju, iz ene v drugo obliko, določa sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.
3. Sejna plast: nadzira komunikacijo med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa vrsto komunikacij (enosmerno, dvosmerno).
4. Transportna plast: plast definira način prenosa, dolga sporočila razbije na manjše dele. Odkriva in odpravlja napake, multipleksira.
5. Omrežna plast: Vzpostavlja, prekinja in vzdržuje povezavo med uporabniki. Izbira pot in skrbi za preklapljanje paketov, zavez ter sporočil.
6. Povezovalna plast: ta določa enote sporočila, način ugotavljanja napak, kontrolo pretoka, MAC podnivo.
7. Fizična plast: Predpisuje prenosni medij preko katerega se prenašajo podatki. Definira nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.
Model se je razvil leta 1984. Za prenos je potrebnih več stvari. Prenos podatkov od računalnika do računalnika poteka tako, da pošiljatelj pošlje podatke in gredo čez vse sloje, nato po omrežnem viru, na primer mrežni kabel ali brezžično. Ko prejemnik prejme podatke jih mora tudi on predelati, tako da jih tudi prejemnik pošlje preko vseh sedem plasti oz. slojev.
INTERNET IN WWW
V splošnem smislu pomeni internet računalniško omrežje. Z njim se povezuje več omrežij. Internet je sestavljen iz angleške besede in sicer inter-network. Je javno omrežje, razpoložljivo vsem preko katerega uporabniki pridobivajo informacije, usluge, tid. Za delovanje in prenos podatkov uporablja način TCP/IP.( (Transmission Control Protocol)) Internet je nastal v začetku sedemdesetih let(1969). Do podatkov in brskanje po drugih mrežah in računalnikih lahko pride vsak, potrebuje le dovoljenje za dostop.
WWW(World Wide Web), je skupek pravil oziroma sistem, ki deluje v internetu. Je sistem, ki povezuje multimedijske dokumente do katerih dostopamo do interneta. To so lahko slike, glasba, video… Brskalnik jih s pomočjo programa prenese in jih nato lahko uporabljamo. Skratka je WWW nekako polje ki vsebuje podatke.
URI in URL
URI(ang. Uniform Resource Identifier) je internetni naslov, preko katerega pridemo do želene vsebine. Največkrat je to kot naprimer: www.napimer.com. Z njim lahko najdemo spletne strani, na katerih kasneje pregledujemo novice, slike itd. URL (ang. Uniform Resource Locator) pa predstavlja povezavo do spletnega mesta. Sestavljeni so tako, da lahko uporabnik takoj razbere, kaj ta spletna stran ponuja. Sestavljen je iz treh delov. Določitev vrste protokola, Vsebuje IP naslov ali DNS ter pot do datoteke. Primer URL naslova: Http://www.ijs.si/slo/Ljubljana/practical.html (turistični napotki za ljubljano). Slabost teh naslovov je, da so lahko zelo dolgi ter kadar vpisujemo URL naslov, ne smemo narediti napake, sicer ne bomo povezani do želenega mesta.
FTP
FTP angleško pomeni FILE TRANSFER PROTOCOL, ki se uporablja za prenos datotek. Sprogramiran in sestavljen je tako, da je prenos omogočen med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. V OSI modelu le ta spada v aplikacijsko plast. Datoteke prenaša brez obdelave, in je osembitni protokol. Delovanje temelji na TCP transportnem sistemu
.
SMPT
SMPT angleško pomeni SIMPLE MAIL TRANSFER PROTOCOL. Je enostaven proces za prenos emailov (el.pošte). Preko SMPT protokola prenašamo pošto med sistemi preko TCP/IP. Struktura imenovanega protokola je osnovana na sledečem modelu povezave. Ta protokol vzpostavi obojestranski prenosni kanal sprejemniku. Le ta je lahko vmesni ali končni. Ko je prenosni kanal vzpostavljen, so poslani odgovori SMTP-ja od sprejemnika. Pošiljatelj nato pošlje zahtevo. Če ima prejemnik prost kanal, prejme pošto in odgovori OK, oziroma zavrne pošto.
Na kratko povedano se pošiljatelj in prejemnik pogajata, in v času ko se dogovorita, pošiljatelj pošlje zahtevo, in v primeru da jo je prejemnik v celoti prejel mu odgovori z OK.
DNS
DNS angleško pomeni DOMAIN NAME SYSTEM/SERVICE/SERVER. To so domenska imena, katera so v pomoč, ko gre za pretvarjanje IP naslova iz numeričnega zapisa v spletni naslov. To nalogo opravljajo DSN oziroma imenski strežniki.
Zapis DNS je kot ime, da si uporabnik lažje zapomni spletni naslov. Računalniki ne delujejo preko imenskih naslovov ampak za medsebojno povezovanje in iskanje uporabljajo IP naslov. Primer IP naslova je 121.11.18.10. Uporabniki bi si to težko zapomnili, ker ima vsaka spletna stran svoj tak naslov. Veliko lažje si je zapomniti naslove kot na primer ( www.napimer.com ), zato pretvorimo IP naslov v imena, oziroma jim le ta dodamo. DNS strežniki so hierarhično povezani med seboj. Uporabnik s pomočjo spletnega brskalnika(google chrome, internet explorer, mozilla firefox…) dostopa do strežnikov. Če DNS strežnik ne pozna tega naslova, pošlje vprašanje drugemu strežniku. To poteka toliko časa, dokler naslov ni najden, nato se le ta pošlje nazaj k odjemalcu, ki je povpraševal po naslovu.
