OSNOVNI POJMI INFORMATIKE
Informacija je predmet sporočanja in komuniciranja. Usmerjena je na informacijski vidik. Biti mora razumljiva ter imeti pomen, da prejemniku sporoči nekaj novega. Sestavljena je z več različnih podatkov. Na primer : -precej jasno bo PODATEK
-jutranja temperatura bo od -1 do 5°C
-….
Informacijo dobimo tako, da določeno predznanje združimo s podatkom. Na primer:
Če slepemu človeku prijazen mimoidoči človek namigne, da gori zelena luč, mu je s tem predstavil dejstvo. Slepi človek iz podatka naredi informacijo, ker pozna prometne predpise, zato lahko prečka cesto. Informacija je lahko podana na več različnih načinov.
Podana je lahko v obliki:
· Slike
· Zvoka
· Črke
· Barve
· Z opisom
· V digitalni besedi
· Ali kako drugače…
Z novimi podatki pridobimo nove informacije, s pomočjo novih informacij pa nadgrajujemo in izpopolnjujemo nova znanja. Če informacija nima določenega pomena, potem to ni informacija. Vsaka informacija ima svoj izvor ter svoj cilj. Če informacija ima izvor, prejemnik pa je ne sprejme, temu ne moremo reči informacija.
Podatek je vsaka beseda oziroma zabeleženo dejstvo. Podatek sam nima bistvenega pomena. Informacija pa ima določen pomen, ter prejemniku pove nekaj novega. Informacija nastane tako, da združimo neko predznanje ter podatek. Podatke pa dobimo iz vsakdanjega življenja. Podatek izvemo na primer iz termometra, ki je po merjenju vročine pokazal 40°C. Informacija z tem podatkom se lahko glasi, da je zunaj zelo vroče.
Podatek: Modra barva
Informacija: Francijev novi avto je modre barve.
Informatika je veda, ki proučuje značilnosti in zakonitosti informacij in vpliv informacij na človeka ter razvija pripomočke, ki omogočajo informacijske dejavnosti.
Podana informacija mora imeti določen pomen in je podana v obliki za uporabo v določeni stroki, znanosti ali informacijskem sistemu. Informacija je sestavni del informatike. Beseda informatika izhaja iz besede informacija ter avtomatika. Informacijski kanal omogoča prehajanje podatkov v računalnik. Določena stvar ima mnogo podatkov, informacija pa je podatek, ki je uporaben za določen namen.
Vsaka beseda je v informaciji podata z digitalno besedo , katere osnovna enota je bit (angleško Binary Digit). Vsi binarni biti imajo vrednost potenc števila 2. Več bitov sestavlja digitalno besedo.
Bit je najmanjša osnovna enota informacije. Uporablja se v računalništvu in informaciji. En bit lahko predstavlja dve vrednosti. 1 oziroma pravilno ali 0 oziroma napačno. Kratica za bit je mala črka b. Bit imenujemo tudi razširjena mesta v dvojiškem zapisu.(na primer nekega števila). Uporabljamo ga pri logičnih operacijah. Za njegov opis pogosto uporabljamo dve številki ( 0,1- nič pomeni ne ena pomeni da), ali pri kovancu (cifra, mož- cifra pomeni nič in mož pomeni 1).
Byte je sestavljen iz skupine bitov. Prvi računalniki je bil byte velik od 5 do 9 bitov, danes pa byte sestavja 8 bitov in nič več in nič manj. Izraz NIBBLE pa se uporablja za polovico bajta, se pravi štirje biti. Kratica za byte je velika tiskana črka B.
Pojem sporočilna sposobnost nam pove, koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Z enim bitom lahko opišemo dve stanji, s štiri bitno besedo lahko opišemo šestnajst stanj, s šestnajst bitno besedo lahko opišemo 65536 stanj. Digitalni besedi lahko poleg sporočilne sposobnosti dodelimo tudi količino informacije. Količina informacije digitalne besede je odvisna od tega, koliko stanj ima sistem. Shannon je leta 1948 utemeljil količino informacije. Zapisal je, da lahko količino informacije izračunamo po naslednji enačbi : I(X)=log2n. Če izračunamo količino informacije za kocko, katera ima 6 možnih stanj je količina informacije 2,59, kar pomeni, da potrebujemo 3-bitno digitalno besedo . Kocka ima količino informacije 2,59, to nam poda, da le ta ne zasede vseh možnih stanj, se pravi da nekaj ostane prazno oziroma neizkoriščeno.
Viri in literatura:
· Šuhel, P.(2010). Uvod v informatiko, str.2-26.
