Matej Rakar osebni blog

petek, 3. december 2010

VAJA 11

WIKIPEDIA

Na wikipedii smo si morali ustvariti stran, da smo lahko kasneje objavili svoje gradivo. Izbral sem si trde diske, ter našel nekaj podatkov. To področje sem si izbral zato, ker je članek le kot škrbina pa tudi ker je vsebina zanimiva.

Za urejanje se je potrebno registrirati na spletno stran www.wikipedia.si. Po uspešni registraciji se moramo s podatki, katere smo dobili prijaviti. Po tem koraku, v iskalno polje napišemo področje prispevka. Če ta ne obstaja, dobimo možnost, da jo ustvarimo in oblikujemo mi, ali pa je vsebina kot škrbina, in jo lahko popravimo. Po kliku na možnost ustvari to stran, se nam odpre polje, kamor lahko pišemo željeno vsebino in oblikujemo naslove, velikost in podobno.

preden objavo shranimo, imamo možnost predogleda. Če smo naredili vse kot je potrebno, lahko objavo shranimo. Nato čakamo na odgovor administratorjev.

Jaz sem že poizkusil, a mi ni uspelo, ker sem del vsebine prepisal z članka iz revije Monitor. Objavo so mi izbrisali, na mail pa so mi napisali vzroke zakaj so objavo zavrnili.

petek, 26. november 2010

VAJA 10

INTERAKCIJA

Svojo spletno stran sem dopolnil z interakcijo. Kadar uporabnik klikne tekst se ta spremeni. To sem naredil s pomočjo kode, katero sem našel na spletni strani www.w3schools.com. Priložil sem slike, kako izgleda interakcija.

Za primer sem si vzel glasovanje, kjer bi glasoval s klikom na besedilo. V pimeru, da kliknemo na tekst "klikni za glasovanje" se text spremeni v "Hvala za glasovanje".

Nato sem s pomočjo že znane strani www.w3schools.com izdelal pozdrav, kjer uporabnik ob prvem obisku vpiše svoje ime, nato pa mu ob naslednjem vstopu pokaže pozdravno okno kateri sporoča: pozdravljen ponovno ter uporabnikovo ime.

Spremembe oziroma vnešeno ime, se shranijo v cookie. V primeru, da uporabnik cookie pobriše, mora ponovno vnesti svoje ime.

Svojo spletno stran sem objavil na brezplačnem ftp serverju. Ustvaril sem si račun, takorečeno sem se registriral, kjer sem prejel podatke za dostop do strežnika. S pomočjo FILEZILLA klienta sem spletno stran naložil na server. Na strežniku sem našel povezavo, na kateri se nahaja moja spletna stran. Ta je sledeča: http://www.fileserve.com/file/tyrrNKy/splstran.html

Pri shranjevanju spletne strani na ftp server sem imel težave, zato se zahvaljujem asistentu za pomoč. Večina rešitev pa sem našel na že znani strani w3schools.

VAJA 09

OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI S POMOČJO CSS

Oblikovanje spletne strani s pomočjo CSS-a je veliko bolj enostavno ter pregledno. Lažje je odkrivati napake, ter jih odpraviti. Isto oblikovanje lahko uporabimo pri večih naslovih, elementih, ali paragrafih. Potrebno jih je le pravilno označiti. Za lažjo predstavo in razumevanje sem priložil svojo izvorno kodo spletne strani, kjer se v oblikovanju nahajajo komentarji, kaj katera stvar pomeni. Z kode je mogoče razbrati, kako je potrebo ukaze deklarirati, iz komentarjev pa je razviden pomen. Koda, v kateri se nahaja oblikovanje je označena s krepko pisavo.

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<style type="text/css"> /* za oblikovanje moramo odpreti ukaz style css*/
body
{
background-color:rgb(0,100,250); /* v tem ukazu spreminjamo barvo ozadja. Lahko napišemo tudi npr green...*/
}

h1
{
color:black; /*ob vpisu tega izraza spremenimo barvo naslova v črno*/
text-align:center; /*podana sintaksa pa poravna tekst na sredino*/
}
h2
{
font-family:"Comic Sans MS"; /*s pomočjo font.family ukaza spremenimo slog pisave naslova*/
color: white; /*spremenimo barvo*/
text-align: center; /*ter poravnamo na sredino*/
}

p
{
font-family:"Times New Roman"; /*spremenimo pisavo */
text-align: center; /*sredinsko poravnamo*/
font-size:22px; /*Dodamo poljubno velikost*/
}
div
{
text-align: center; /*Z div elementom ter sredinsko poravnavo sem na sredino postavil slike, ter povezave.*/

}

a
/*s tem elementom pa sem povečal velikost pisave, ter barvo, katere spadajo pod ukaz div, kjer sem uredil le poravnavo*/
{
font-size: 25px;
color: #FF0000;
}

</style>

<title>Matej Rakar</title>
</head>
<body>

<h1>Matej Rakar</h1>
<h2>Moja prva osebna spletna stran! :) </h2>
<p>Dobrodošli na moji spletni strani!</p>
<div><img src="http://www.shrani.si/f/1w/wU/4uf6PY5/jaz.jpg" alt="apple"width="300" height="400"/></div>
<p>Sem Matej Rakar, prihajam iz okolice Trebnjega, in sem študent fakultete za informacijske študije. Trenutno obiskujem 1 letnik študija in sicer program DRUŽBOSLOVNI INFORMATIK. </p>
<p>Vsi lepo pozdravljeni</p>
<div><a href="http://matejrakar.blogspot.com/">Obišči moj osebni blog</a></div>
<div><a href="mailto:matejrakar@gmail.com?subject=">Moj elektronska pošta</a></div>
<h1 onclick="this.innerHTML=':):)'">klikni na text!</h1>

</body>

<div>
<form name="input" action="http://www.google.com" method="get">
<input type="submit" value="Google" />

</form> </div>
</html>

Prilagam sliko, kako izgleda spletna stran podane izvorne kode.

četrtek, 25. november 2010

VAJA 08

XHTML

Extensible HyperText Markup Language je razlaga kratice XHTML. Od HTML-ja se razlikuje kar v nekaj lahko rečemo, kar pomembnih stvari. Je zelo pregledna, zato je lažje odkrivati napake. Osnovni pomen HTML jezika je, da je bil razvit za pisanje spletnih strani. Sestavljen je iz posebnih znakov. Predhodnik XHTML jezika je torej HTML, katerega je razvil Tim Berners Lee. Poznamo več vrst XHTML jezikov.

* XHTML 1.0

* XHTML 1.0 Strict

* XHTML 1.0 Transitional

*XHTML 1.1

* XHTML 2.0

V XHTML jeziku sem sestavil svojo spletno stran, na kateri bom razložil osnove.

<html>
<head>
<title> Matej Rakar spletna stran</title>
</head>
<body>
<h1>Matej Rakar osebna stran</h1>
<img src="http://www.shrani.si/f/1w/wU/4uf6PY5/jaz.jpg" alt="Matej" width="300" height="400"/>
<h2>Sem Matej Rakar, student fakultete za informacijske studije.
Trenutno obiskujem 1 letnik studija in sicer program DRUZBOSLOVNI INFORMATIK.</h2>
<a href="http://matejrakar.blogspot.com/"> <BLINK> Tukaj si lahko ogledate moj osebni blog </BLINK></a><br/>
<a href="mailto:matejrakar@gmail.com?subject=">Moj elektronska pošta</a>
</body>
</html>

Na kratko bom opisal elemente katere sem uporabil na moji spletni strani.

<html> v tem elementu napišemo kompletno zvorno kodo spletne strani. Tukaj se nahajajo vsi naslovi, slike, povezave,...

<head> V tem elementu lahko z ukazom title vnesemo tekst, katerega bo ob ogledu spletne strani ispisalo v zgornjo vrstico brskalnika. V head element vpisujemo naslove, podnaslove in nadnaslove. Sama sintaksa omogoča 6 naslovov od h1 do h6, (h1 naslov, drugi podnaslovi) in so si po obliki primerno prirejeni(velikost, pisava...)

<body> body pa je element, kjer vstavimo oziroma napišemo ostalo vsebino spletne strani. V mojem primeru je to moja slika, predstavitev moje malenkosti, povezave na blog, napisal sem tudi uvodni del... Za pisanje izvorne kode uporabljamo različne ukaze, za slike, povezave itn.

<p> p kot paragraf je ukaz, s pomočjo katerega lahko izpišemo navadno besedilo, brez posebnosti.
<img> ta ukaz nam omogoča, da na spletno stran objavimo še slike.

Kadar pišemo izvorno kodo strani, moramo biti zelo pozorni, da ko določen element odpremo, ga moramo tudi zapreti. Npr: <title></title> , drugače spletna stran ne bo delovala kot bomo hoteli. Sam sem imel kar nekaj težav s tem, ampak sem jih odpravil. Pomagal sem si na spletni strani w3schools (Klikni za povezavo), kjer sem našel vse potrebne informacije.

VAJA 07

Funkcionalnost »MAIL MERGE« in uvoz podatkov v Microsoft Office Word

Bazo, katero smo ustvarili, smo napolnili z podatki študentov. Ustvarili smo poizvedbo, katera prikaže ocene študentov. Da podatke lažje spravimo kot poročilo v Word, uporabimo uvoz. V naslednjih korakih bom opisal, kako spojiti bazo z Wordovim dokumentom.

1. Odpremo podatkovno bazo, izberemo poizvedbo, katere podatke želimo, kliknemo desni gumb, izberemo možnost IZVOZI. Odpre se izbirni meni, kjer izberemo SPOJI Z MICROSOFT OFFICE WORDOM.

Za nadaljevanje sem posnel video, kjer bo lažje razločiti ter razumeti.

Na kratko pa bom tudi opisal nadaljnji potek. Po ukazu za spajanje izberemo možnost, naj nam odpre nov dokument in nato poveže podatke z njim. Ustvarjen dokument se nam odpre v MS Word urejevalniku besedil, kjer kasneje oblikujemo postavitev podatkov. Izbiramo lahko med različnimi vrstami kot so pisma, nalepke, E-sporočila. Jaz sem v priloženem posnetku izbral pisma. Za dokument izberemo možnost, da uporabi kar obstoječ dokument, ravno tako v naslednjem koraku, da uporabi obstoječ seznam. Za izpis podatkov kliknemo na opcijo več elementov, kjer izbiramo želena polja. Vzamemo ime in priimek, ter ju označimo kot naslov 1, kar bo služilo za kazalo. Spreminjamo obliko, barvo, velikost, itd. Po končanem oblikovanju moramo dokončati spajanje. To naredimo tako, da kliknemo urejanje posameznih pisem in izberemo vse zapise. Oblikuje se nam nov dokument, kateremu dodamo naslovnico, glavo, nogo, kazala,… Ko je oblikovanje končano dokument shranimo in je pripravljen za tiskanje,posredovanje,..

sreda, 24. november 2010

VAJA 06

IZDELAVA PODATKOVNE BAZE

Tutorial se nahaja na podani povezavi: Klikni za prenos tutoriala

Tutorial je namenjen pomoči pri izdelavi podatkovne baze. V prilogi dodajam še izdelano podatkovno bazo, do katere lahko dostopate na povezavi podatkovna baza študent (DOWNLOAD)

VAJA 05

OSI MODEL

Osi referenčni model ang(Open Systems Interconnection) vsebuje pravila, kako morata komunicirati dva sistema. Pravila referenčnega modela opisujejo, v kakšnem vrstnem redu in kako se podatki prenašajo od pošiljatelja do prejemnika. Pretok podatkov poteka skozi sedem slojev. Vsak sloj ima svojo točno določeno nalogo, ki služi, da se podatki prenašajo pravilno.

1. Aplikacijska plast: vmesnik med uporabnikom in OSI modelom. Tu so definirani protokoli za elektronsko pošto, svetovnega spleta, prenašanje datotek, časovni protokol. Odgovoren je za prepoznavo sogovornika in sinhronizacije komunikacije.

2. Predstavitvena plast: zagotavlja različne načine kodiranja in sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Pretvarja podatke, poslane po omrežju, iz ene v drugo obliko, določa sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.

3. Sejna plast: nadzira komunikacijo med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa vrsto komunikacij (enosmerno, dvosmerno).

4. Transportna plast: plast definira način prenosa, dolga sporočila razbije na manjše dele. Odkriva in odpravlja napake, multipleksira.

5. Omrežna plast: Vzpostavlja, prekinja in vzdržuje povezavo med uporabniki. Izbira pot in skrbi za preklapljanje paketov, zavez ter sporočil.

6. Povezovalna plast: ta določa enote sporočila, način ugotavljanja napak, kontrolo pretoka, MAC podnivo.

7. Fizična plast: Predpisuje prenosni medij preko katerega se prenašajo podatki. Definira nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.

Model se je razvil leta 1984. Za prenos je potrebnih več stvari. Prenos podatkov od računalnika do računalnika poteka tako, da pošiljatelj pošlje podatke in gredo čez vse sloje, nato po omrežnem viru, na primer mrežni kabel ali brezžično. Ko prejemnik prejme podatke jih mora tudi on predelati, tako da jih tudi prejemnik pošlje preko vseh sedem plasti oz. slojev.

INTERNET IN WWW

V splošnem smislu pomeni internet računalniško omrežje. Z njim se povezuje več omrežij. Internet je sestavljen iz angleške besede in sicer inter-network. Je javno omrežje, razpoložljivo vsem preko katerega uporabniki pridobivajo informacije, usluge, tid. Za delovanje in prenos podatkov uporablja način TCP/IP.( (Transmission Control Protocol)) Internet je nastal v začetku sedemdesetih let(1969). Do podatkov in brskanje po drugih mrežah in računalnikih lahko pride vsak, potrebuje le dovoljenje za dostop.

WWW(World Wide Web), je skupek pravil oziroma sistem, ki deluje v internetu. Je sistem, ki povezuje multimedijske dokumente do katerih dostopamo do interneta. To so lahko slike, glasba, video… Brskalnik jih s pomočjo programa prenese in jih nato lahko uporabljamo. Skratka je WWW nekako polje ki vsebuje podatke.

URI in URL

URI(ang. Uniform Resource Identifier) je internetni naslov, preko katerega pridemo do želene vsebine. Največkrat je to kot naprimer: www.napimer.com. Z njim lahko najdemo spletne strani, na katerih kasneje pregledujemo novice, slike itd. URL (ang. Uniform Resource Locator) pa predstavlja povezavo do spletnega mesta. Sestavljeni so tako, da lahko uporabnik takoj razbere, kaj ta spletna stran ponuja. Sestavljen je iz treh delov. Določitev vrste protokola, Vsebuje IP naslov ali DNS ter pot do datoteke. Primer URL naslova: Http://www.ijs.si/slo/Ljubljana/practical.html (turistični napotki za ljubljano). Slabost teh naslovov je, da so lahko zelo dolgi ter kadar vpisujemo URL naslov, ne smemo narediti napake, sicer ne bomo povezani do želenega mesta.

FTP

FTP angleško pomeni FILE TRANSFER PROTOCOL, ki se uporablja za prenos datotek. Sprogramiran in sestavljen je tako, da je prenos omogočen med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. V OSI modelu le ta spada v aplikacijsko plast. Datoteke prenaša brez obdelave, in je osembitni protokol. Delovanje temelji na TCP transportnem sistemu

SMPT

SMPT angleško pomeni SIMPLE MAIL TRANSFER PROTOCOL. Je enostaven proces za prenos emailov (el.pošte). Preko SMPT protokola prenašamo pošto med sistemi preko TCP/IP. Struktura imenovanega protokola je osnovana na sledečem modelu povezave. Ta protokol vzpostavi obojestranski prenosni kanal sprejemniku. Le ta je lahko vmesni ali končni. Ko je prenosni kanal vzpostavljen, so poslani odgovori SMTP-ja od sprejemnika. Pošiljatelj nato pošlje zahtevo. Če ima prejemnik prost kanal, prejme pošto in odgovori OK, oziroma zavrne pošto.

Na kratko povedano se pošiljatelj in prejemnik pogajata, in v času ko se dogovorita, pošiljatelj pošlje zahtevo, in v primeru da jo je prejemnik v celoti prejel mu odgovori z OK.

DNS

DNS angleško pomeni DOMAIN NAME SYSTEM/SERVICE/SERVER. To so domenska imena, katera so v pomoč, ko gre za pretvarjanje IP naslova iz numeričnega zapisa v spletni naslov. To nalogo opravljajo DSN oziroma imenski strežniki.

Zapis DNS je kot ime, da si uporabnik lažje zapomni spletni naslov. Računalniki ne delujejo preko imenskih naslovov ampak za medsebojno povezovanje in iskanje uporabljajo IP naslov. Primer IP naslova je 121.11.18.10. Uporabniki bi si to težko zapomnili, ker ima vsaka spletna stran svoj tak naslov. Veliko lažje si je zapomniti naslove kot na primer ( www.napimer.com ), zato pretvorimo IP naslov v imena, oziroma jim le ta dodamo. DNS strežniki so hierarhično povezani med seboj. Uporabnik s pomočjo spletnega brskalnika(google chrome, internet explorer, mozilla firefox…) dostopa do strežnikov. Če DNS strežnik ne pozna tega naslova, pošlje vprašanje drugemu strežniku. To poteka toliko časa, dokler naslov ni najden, nato se le ta pošlje nazaj k odjemalcu, ki je povpraševal po naslovu.